Ob svetovnem dnevu možganske kapi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo, da je možganska kap najpogostejša nevrološka bolezen na svetu. V Sloveniji jo vsako leto doživi več kot 4000 ljudi, smrtnost pa je še vedno visoka. Najpogosteje prizadene starejše, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane trajno nevrološko oškodovana.
Možganska kap je ena največjih javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj povzroča visoko umrljivost in pogosto privede do trajne invalidnosti. Evropska organizacija za možgansko kap je leta 2018 oblikovala akcijski načrt, s katerim si prizadeva zmanjšati število kapi za deset odstotkov ter izboljšati dostopnost do zdravljenja.
Prepoznavanje znakov rešuje življenja
Pomemben del uspešnega zdravljenja je hitro prepoznavanje simptomov. Pri tem pomaga akronim GROM (govor, roka, obraz, minuta), ki je v novejši različici GROM 2 razširjen še z opozoriloma na nenadno vrtoglavico in težave z vidom. Ob pojavu znakov je treba ukrepati takoj, saj vsaka minuta šteje – hitra reakcija lahko odloči med okrevanjem in trajno okvaro.
Uspešno zdravljenje je danes možno tudi z naprednejšimi zdravili, ki učinkoviteje razgrajujejo krvne strdke, vendar ostaja najpomembnejši temelj preventiva.
Kako zmanjšati tveganje za možgansko kap
Zdrav življenjski slog je najboljša zaščita. Priporoča se:
redno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi,
uravnotežena prehrana in dovolj gibanja,
vzdrževanje zdrave telesne teže,
izogibanje kajenju in čezmernemu uživanju alkohola,
ter skrb za duševno zdravje.
Med dejavnike tveganja sodijo še sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost ter motnje srčnega ritma, kot je atrijska fibrilacija.
Ključne besede: Svetovni dan možganske kapi vsaka minuta šteje
